Avtor Gospodarske posledice drame v Suezu
Z vami delimo zanimiv članek o posledicah nedavnega “zaprtja” Sueškega kanala.
Gotovo nas bo udarilo po žepu
Enotedensko zaprtje glavne trgovinske poti je po mnenju logističnih analitikov že sprožilo učinek podiranja domin. Zastoji v oskrbovalni verigi še dolgo ne bodo izzveneli, težave bo čutiti po vsej Evropi. Doslej je bil glavni izziv v verigi pomanjkanje opreme, primanjkovalo je prostih ladijskih zmogljivosti in zabojnikov. Kot kaže, bodo razmere še slabše, saj je veliko ladij in zabojnikov ujetih v zastojih ali plujejo po daljši poti okoli Afrike. Preusmeritev ladij predstavlja približno pet tisoč kilometrov daljšo pot, več porabljenega goriva in zamik v dostavi. Ladjarji bodo zelo verjetno svojim naročnikom poskušali zaračunati pribitke zaradi daljše poti, hkrati pa bodo zabojniki dostavljeni z zamudo. Z odpravljanjem zastojev bodo ladje zasule pristanišča s tovorom, zato je pričakovati povečevanje zastojev tudi tam.
Alternativna pot za prevoze zabojnikov med Azijo in Evropo je sicer po železnici, vendar so tudi tam zmogljivosti povsem zasedene in na prevoz je po podatkih logističnih podjetij treba čakati tudi po več mesecev. Logistična podjetja so si lani v času večjih zastojev v oskrbovalni verigi pomagala tudi s tovornjaki, a je tudi tam težava z roki dostave in s ceno, ki se je za tovrsten prevoz pomembno zvišala in bistveno presega ceno ladijskega prevoza.
Medtem iz Luke Koper sporočajo, da so že od septembra 2020 razmere na področju ladijskih prevozov z Daljnega vzhoda na globalni ravni kaotične. Zaradi povečanih količin tovora iz Azije in zasedenosti azijskih kontejnerskih terminalov, vpliva pandemije in klimatskih sprememb ladjarji ne zmorejo zagotavljati točnih ladijskih prevozov. To povzroča težave tudi v pristaniščih in v zaledju (kopenski logistiki). V Luki Koper so urniki vlakov že dalj časa podrti, terminali pa povsem zasedeni. V tej luči velja brati mesečne rezultate družbe, da so na kontejnerskem terminalu pretovorili nekaj več kot 97 tisoč kontejnerskih enot (TEU), kar je rekord v zgodovini terminala.
Motnje v distribucijskih poteh so eden izmed dejavnikov, ki vpliva tudi na stopnjo inflacije. Če k temu dodamo še gospodarsko okrevanje po zaslugi učinkovitih cepiv in pričakovano vrnitev v času pandemije odložene potrošnje gospodinjstev, lahko pričakujemo, da se bo fokus finančnih trgov postopoma usmeril tudi na to tveganje. Čeprav so inflacijska pričakovanja za zdaj omejena, smo v Evropi od lanskega dna v aprilu doživeli popravek navzgor v višini 60 bazičnih točk (na nivo pri trenutnih 1,55 odstotka), v ZDA, ki okreva s hitrejšo stopnjo gospodarske rasti, pa je ta popravek presegel 120 bazičnih točk (nivo pri 2,4 odstotka). Če ne drugje, se bodo posledice odrazile na naših žepih.
Objavljeno v dnevniku Večer 7. aprila 2021 in na strani Sava infond.
