Slovenija je včeraj uzakonila žvižgaštvo. Banke, tiste, ki tega še niso storile, so morale namreč po novem zakonu o bančništvu vzpostaviti sistem obveščanja o kršitvah. Vsak uslužbenec v slovenskem bančnem sistemu bo poslej imel možnost zaupnega poročanja o kršitvah predpisov in internih aktov bank ter kakršnih koli drugih »sumljivih« praksah sodelavcev ali nadrejenih.
Na strani slovenskih zakonodajalcev sicer na tem področju ni bilo samoiniciativnosti, temveč zgolj zasledovanje nove evropske bančne direktive in uredbe o bonitetnih zahtevah za banke in investicijska podjetja (CRD IV), ki zaostruje bančna pravila po finančni krizi v Evropi in svetu.
NLB: Prijavljenih okoli 100 primerov na leto
Podporni sistemi in komunikacijski kanali za žvižgače so v Evropi poznani že nekaj časa. V nemški centralni banki Bundesbank so za Dnevnik povedali, da možnost poročanja o kršitvah že dlje zahtevajo od bank pod njihovem okriljem. Banka Slovenije, regulator bančnega sistema, je sistem zagnala včeraj.
Da je Evropa na tem področju korak pred Slovenijo, dokazuje tudi dejstvo, da ima SKB sistem obveščanja o kršitvah po vzoru mednarodne matične bančne Skupine Société Générale že od leta 2007. »Zaradi zahtev nove bančne zakonodaje smo ga le prenovili,« so dejali. V Unicredit bank Slovenija so sistem za žvižgače vzpostavili pred tremi leti.
Žvižgači pogosto med tnalom in nakovalom
Med domačimi bankami je med prvimi podoben sistem vzpostavila Abanka, in sicer leta 2008. V NLB imajo že nekaj časa svoj Center za skladnost poslovanja in krepitev integritete, ki omogoča anonimno ali odkrito prijavo v pisni, elektronski obliki ali osebno. »Vzpostavljen sistem prijav je po našem mnenju učinkovit, saj pristojna služba prejme čez 100 različnih prijav letno,« so dejali v NLB, kjer ob izpolnjenih pogojih, predpisanih z internimi akti, nagrajujejo žvižgače s tudi do 50.000 evri. »Ne glede na prednosti zbiranja informacij o kršitvah želimo, da zaposleni take dogodke prijavljajo s pravim ciljem in ne zaradi nagrajevanja,« na drugi strani menijo v Abanki. Nagrajevanja ne predvidevajo niti v Banki Slovenije, Novi KBM in večini drugih bank.
Pri NLB ponujajo žvižgačem nagrade že od lani, prav tako pa tudi zaščito. »Morebitni obtoženčevi povračilni ukrepi so izrecno prepovedani,« so pojasnili. Od včeraj to izrecno zapoveduje tudi zakon, ki pravi, da morajo banke zagotoviti ukrepe, s katerimi se preprečijo povračilni ukrepi, diskriminacija ali druge oblike neprimerne obravnave zaposlenih v banki, ki so podali prijavo.
Kot kažejo izkušnje iz tujine, se žvižgačem, ki razkrijejo največje zgodbe, pogosto ni treba bati zgolj sodelavcev, temveč kar bank samih. En takšnih primerov je Paul Carlier iz britanske banke Lloyds, ki je pristojni organ v banki opozoril na vprašljive prakse skupine sodelavcev v oddelku za devizne tečaje. Zasmrdel naj bi bil predvsem devizni posel s trgovinsko verigo Tesco, ki je bila ena glavnih strank. Carlier je bil za »nagrado« odpuščen. Njegov primer pa je ravno v teh mesecih na sodišču, saj trdi, da je vodstvo po njegovem razkritju prirejalo njegove poslovne rezultate, da bi imelo razlog za prekinitev delovnega razmerja.
Soroden primer je John Kim, a s to razliko, da je zaradi pomanjkanja zaupanja v organe znotraj banke obremenilne dokaze predal novinarju ameriške revije Forbes. Pisalo se je leto 2007, delal je v informacijskem oddelku Svetovne banke. Preiskovalci Svetovne banke so se hitro zakopali v njegove telefonske izpiske, službeno elektronsko pošto, menda naj bi vdrli tudi v njegov zasebni račun elektronske pošte. Nedolgo zatem je bil za dve leti poslan na prisilni dopust, leta 2010 pa je bil odpuščen. Podobnih zgodb je veliko, mnogo jih prihaja iz Švice, kjer so banke še posebno alergične na razkritja podatkov, ki dokazujejo sporna ravnanja, predvsem povezana z davčnimi utajami komitentov.
Sistem za podporo žvižgačev je lahko izredno koristen za delovanje banke, a vprašanje je, če bo deloval tudi v primerih, ko bodo žvižgači opozarjali na sporne posle, ki segajo v sam vrh vodstvenih struktur bank. Zgledi iz tujine pogosto niso obetavni.
